Moje občudovanje, ki ga čutim do naše psihe, možganov in kapacitet, ki jih imamo, raste, vse odkar sem prišla v svet psihoterapije. Spoznanje o tem, kaj se v nas zgodi, da smo to, kar smo, me je pritegnilo že pred več kot desetimi leti, ko se je začela pot, ki me je pripeljala do psihoterapevtskega poklica. V svoji praksi združujem tako večletno izobrazbo kot izkušnje, da lahko nudim podporo in pomoč ljudem v njihovih najtežjih trenutkih ter stiskah. Izobraževala sem se na različnih področjih, kar mi omogoča celostni pristop k terapevtskemu delu. Poleg izobrazbe na področju predšolske vzgoje, sem dokončala univerzitetni študij psihoterapevtske znanosti na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani, kjer sem pridobila temeljno znanje o različnih psihoterapevtskih pristopih in osnove psihoterapevtskih pojmov. Za tem sem dokončala izpopolnjevanje iz Zakonske in družinske terapije, kjer sem pridobila poglobljeno znanje s področja družinskih in partnerskih odnosov, intime, starševstva, psihopatologije, življenjskih ciklov družine, travme itn. V tem programu sem pridobila ogromno ur prakse in dodatno osebno izkušnjo. Najnovejše znanje na področju nevroznanosti in psihoterapije pa dodatno poglabljam v magistrskem programu Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kot zakonska in družinska terapevtka stažistka opravljam individualne, partnerske, družinske in skupinske terapije ter občasno organiziram predavanja, delavnice in izobraževanja. Poleg terapij pod okriljem moje zasebne prakse Odloži skrbi sem zaposlena v Društvu »UP«, kjer opravljam svetovalno in terapevtsko delo z zasvojenimi ter njihovimi družinami. Z leti sem pridobila veliko izkušenj s področja psihotravmatologije oziroma v nudenju psihosocialne in terapevtske pomoči žrtvam spolne zlorabe, fizičnega, psihičnega nasilja ali medrvrstniškega nasilja. Sodelovala sem namreč z inštituti in zavodi, ki preventivno izobražujejo otroke, pomagajo posameznikom, ki so žrtve različnih zlorab; in še zmeraj v prostem času sodelujem pri skrbi otrok v kriznem centru.
Če s prijavo na terapije oklevate in ne veste, kako bi se odločili, vas povsem razumem. V trenutkih stiske se je zelo težko odločiti in izbrati nekoga, ki bo znal prisluhniti brez obsojanja in ki bo sočuten sopotnik v terapevtskem procesu. Obisk k neznani osebi je lahko prav za vsakega nekaj strašljivega in tveganega. Vedite, da terapevti nismo zasebni predavatelji, sodniki vaših odločitev, ampak le sopotniki, ki vidimo upanje, ki ga vi v trenutkih stiske še ne vidite. Terapevtski proces je začetek na poti raziskovanja sebe in tega, kar je še pred vami. Na tej poti pa vam ni treba biti sami!